Notranji ministri podprli prvi evropski seznam varnih izvornih držav: na njem sta tudi Kosovo in Egipt

"Vsako leto več deset tisoč ljudi pride v Evropo in zaprosi za azil, čeprav so bili v varni državi, kjer v splošnem ni tveganja za pregon. Danes smo se dogovorili o prvem seznamu varnih izvornih držav, ki bo prispeval k vzpostavitvi hitrejših in učinkovitejših azilnih postopkov ter vračanju tistih, ki ne potrebujejo zaščite. To je pomemben mejnik za azilno politiko EU," je ob potrditvi stališča Sveta za pogajanja o prvem seznamu varnih izvornih držav na ravni EU povedal danski minister za priseljevanje in integracijo Rasmus Stoklund.

Med varnimi državami tudi Kosovo in Egipt

Kot so pojasnili na Svetu EU, ki mu trenutno predseduje Danska, so se notranji ministri EU dogovorili, da bi morale biti za varne izvorne države označeni Kosovo, Bangladeš, Kolumbija, Egipt, Indija, Maroko in Tunizija.

Za varne bi veljale tudi države, ki so v procesu približevanja uniji, razen če v njih poteka vojna ali če so sprejele restriktivne ukrepe, ki omejujejo temeljne pravice in svoboščine. Države kandidatke za članstvo prav tako ne bi veljale za varne, če bi bil delež pozitivnih odločitev o prošnjah prosilcev za mednarodno zaščito iz teh držav v članicah EU večji od 20 odstotkov.

V skladu z lani sprejetim evropskim paktom o migracijah in azilu bodo morale članice prošnje prosilcev iz varnih izvornih držav obravnavati po pospešenem postopku. Gre za države, v katerih imajo prosilci zadostno raven zaščite pred tveganjem za pregon ali resnim kršenjem temeljnih pravic.

Na zasedanju notranjih ministrov, ki se ga iz Slovenije udeležuje državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle, so se strinjali, da bi lahko komisija ob izpolnitvi določenih pogojev začasno prekinila obravnavo izvorne države ali dela njenega ozemlja kot varnih. Članice EU bi lahko obenem še naprej ohranile nacionalne sezname varnih izvornih držav.

Notranji ministri pa so se danes dogovorili tudi o stališču o prenovi koncepta varne tretje države, ki članicam EU omogoča zavrnitev prošnje za azil kot neutemeljene, če je prosilec zaprosil in prejel mednarodno zaščito v nečlanici unije, ki je varna zanje.

Po novem bi lahko v skladu s tem konceptom članice s tretjimi državami sklenile sporazume o obravnavi prošenj za azil na njihovem ozemlju, torej izven unije. Kot varno tretjo državo bi državo obravnavali tudi, če bi obstajala povezava med prosilcem in to državo ali če bi prosilec za azil prečkal to državo pred prihodom v EU.

Obenem prosilec v primeru pritožbe na odločitev o zavrnitvi prošnje ne bi imel več avtomatično pravice, da v času obravnave pritožbe ostane na ozemlju EU.

Svet EU, v katerem so zastopane države članice, se bo zdaj o seznamu varnih izvornih držav in spremembah koncepta varne tretje države pogajal z Evropskim parlamentom. Pristojni parlamentarni odbor je pogajalski izhodišči sprejel pretekli teden.